Kljub vsem tem napetostim je pomembno, da ostanemo prizemljeni na realnih tleh. Spremljamo kaj se dogaja. Ko začnejo poganjat iz nas ene nove ideje, eni novi občutki, ki jih nismo vajeni
Zaupat je treba lastnim mislim – lastni intuiciji, ker je vedno v najvišje dobro za nas, ego je tisti, ki nas je zmožen ustavit in reči, ej, to pa ni dobro zate. Če si nekaj želimo, dajmo narediti to iz ljubezni, da gremo iz cone udobja. Pomembno je, da znamo poslušati te misli in se umiriti.
Vzemimo za primer žličko, ki jo drži dojenček v rokah in z njo tolče ter razbija namesto, da bi jo dal v usta, saj ne ve, kako se uporablja.
Treba je pogledat in se naučiti. Ne reči, ne vem, zakaj je to tako. Treba se je naučit slišat ta naš notranji glas, ki nas vleče naprej.
Ko začutim bolečino, neprijeten občutek, neko misel, jo začutim in se vprašam: “Kaj je tisto, kar me zaustavlja? Kako bi naredil/a? Kaj bi predlagal svojemu otroku v istem primeru, iz čiste ljubezni do njega?” Naredi zase enako. Kakor da si tisti otrok, ki ga učiš ljubezni.
Regresija je tehnika, ki omogoča globoko raziskovanje notranjih vzorcev v naši podzavesti. S pomočjo regresije lahko razumemo, zakaj se v določenih situacijah odzivamo na specifičen način, zakaj nas preganjajo določeni strahovi in zakaj verjamemo v določena prepričanja. Ta proces lahko seže zelo globoko v našo zavest in podzavest, omogoča pa nam vpogled v številne plasti našega obstoja.
Travme občutimo v našem telesu, ko nas ustavi, ko nas v plučih, želodcu … stisne. Takrat vemo, da je prisotna travma. Travma pa ni samo tista travma, ko doživimo nekaj res katastrofalnega. V našem otroštvu je lahko travma čisto banalna stvar. Kot otrok pa jo mi dojamemo kot travmo. Ko danes gledamo za nazaj, je lahko to čisto enostavna stvar.
Medija les, Miran Verbuč s.p., Lepa Njiva 8, 3330 Mozirje, ID: SI47283149