🤔🤷♀️ npr.: Mogoče v otroški posteljici, ko si jokal in se 3 minute ni nobeden zmenil zate. In to so take majhne travme, ki v tebi pustijo neke posledice, ki pustijo v tebi, da te niso slišali, ko si jokal in so te pustili tam in ti si doživel to NESLIŠANOST. To se je potrjevalo vsakič, ko si bil nekje par minutk sam in se je vsakič stopnjevalo. Vedno ko se je zgodila kakšna podobna situacija, da si ostal nekje dlje časa sam, se je to poglobilo. Kot rek “kamen na kamen palača”, se je ta strah v tebi stopnjeval.
In sedaj v odrasli dobi te je lahko marsičesa strah. Lahko so to majhne stvari: npr. ko na tv-ju slišiš, da se nekaj dogaja in tebe postane strah, kdaj se bo to zgodilo tebi. Ta strah moramo obvladat. Iti do korenine tega strahu, raziskat situacijo, kaj je tisto kaj nam je strah povzročal, mogoče da nisi bil slišan. Čemu je strah takrat služil?
👉In posledice tega lahko imaš v odrasli dobi. Težavo, da se ti zdi brez veze izraziti svoje mnenje, govoriti o sebi. Lahko imaš občutek, da te nihče ne posluša – nisi slišan in si posledično raje tiho. In to je lahko odraz te male travme, ko so te pustili v posteljici samega – mogoče za par minutk (po navadi starši tega niso počeli nalašč). Pomembno je, da ne bežimo in to tlačimo. Da se s to resnico soočimo, da predelamo in nadomestimo z pozitivnimi stvarmi – to je bistvo.🤗❤️